Zlato ali srebro namesto običajne nagrade? Takšno nagrajevanje je lahko zanimivo, vendar zahteva premišljeno davčno in organizacijsko izvedbo.
Zlato ali srebro lahko klasičnemu sistemu nagrajevanja doda oprijemljivo in simbolno vrednost.
Plemenite kovine so lahko zanimiva nagrada, a podjetje mora pred izvedbo preveriti pravno podlago, kriterije in davčno obravnavo.
Denarni bonus je preprost. Prispe na račun, zaposleni ga porabi, čez nekaj časa pa se lahko občutek posebnega priznanja precej hitro izgubi. Kaj pa, če bi zaposleni namesto običajnega nakazila v roke dobil nekaj oprijemljivega, denimo zlato ali srebro?
Prav s tem vprašanjem se v svojem novem strokovnem prispevku ukvarja slovenski ponudnik plemenitih kovin Elementum. Podjetje opozarja, da plemenite kovine niso samo drugačna oblika materialne nagrade. Zaradi svoje oprijemljivosti in simbolike lahko podjetje z njimi zaposlenemu sporoči nekaj precej drugačnega kot z običajnim nakazilom. Toda izvedba zahteva previdnost, predvsem pri davčni in pravni obravnavi.
Elementum je pripravil podrobnejši pregled koristi, omejitev in praktičnih vprašanj, ki jih mora podjetje preveriti pred uvedbo takšnega nagrajevanja.
Pri nagrajevanju zaposlenih denar nima prave konkurence glede uporabnosti. Vsak ve, kaj lahko z njim stori. Toda prav njegova vsakdanjost je lahko tudi slabost. Dodatnih nekaj sto evrov na računu se hitro pomeša s plačo, položnicami in običajno porabo.
Fizično zlato ali srebro ustvarita drugačno izkušnjo. Zaposleni prejme predmet, ki ga lahko obdrži, podari ali pozneje proda. Elementum zato poudarja predvsem simbolno in dolgoročnejšo dimenzijo takšnega priznanja. Po njihovem mnenju je lahko takšna nagrada zanimiva predvsem za podjetja, ki želijo poudariti stabilnost, odgovornost in dolgoročnejše razmišljanje.
To seveda ne pomeni, da je zlata palica avtomatično boljša nagrada od denarja. Za zaposlenega, ki potrebuje likvidna sredstva, bo denarni bonus verjetno precej bolj praktičen. Smisel plemenite kovine je drugje: podjetje lahko z njo ustvari občutek posebnega dogodka in priznanja, ki ga običajno nakazilo težje doseže.
Tu je pomembna razlika, ki jo mora podjetje razumeti še preden začne izbirati kovance ali palice.
Če delodajalec zaposlenemu nekaj izroči zaradi delovnega razmerja, lahko takšna korist pomeni dohodek iz delovnega razmerja. FURS med te dohodke uvršča plačo, druga plačila za delo, bonitete, jubilejne nagrade in druge prejemke, povezane z zaposlitvijo.
Posebna pravila pa veljajo za plačilo za poslovno uspešnost.
Veljavna ureditev ZDoh-2 določa, da se pod določenimi pogoji v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva plačilo za poslovno uspešnost, ki je lahko izplačano **v denarju ali naravi**, največ dvakrat v koledarskem letu. Med pogoji je tudi, da mora biti pravica do takšnega izplačila določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi in da mora biti zagotovljena vsem upravičenim delavcem. Zakon določa tudi vrednostno omejitev ugodnejše dohodninske obravnave.
To je bistvena informacija za podjetje, ki razmišlja o zlatu ali srebru.
Ni dovolj kupiti zlato in ga ob koncu leta razdeliti zaposlenim. Davčne posledice so odvisne od tega, zakaj je nagrada izplačana, na kateri pravni podlagi, komu pripada, kako so določeni kriteriji in kako je transakcija evidentirana.
Zato je smiselno pred izvedbo vključiti računovodstvo oziroma davčnega strokovnjaka.
Elementum v svojem vodniku posebej izpostavlja, da dobra ideja sama po sebi še ni dovolj. Podjetje mora pred uvedbo takšne nagrade odgovoriti na več praktičnih vprašanj.
Najprej: kaj pravzaprav izplačuje?
Je to plačilo za poslovno uspešnost, druga nagrada v naravi, jubilejna nagrada ali druga korist zaposlenega? Različna pravna podlaga lahko pomeni tudi drugačno davčno obravnavo.
Nato pride vprašanje kriterijev. Če želi podjetje uporabiti posebno davčno ureditev za poslovno uspešnost, mora biti sistem zastavljen skladno z zakonskimi pogoji in ustrezno dokumentiran.
Šele nato pride na vrsto vprašanje, ki je običajno prvo: zlato ali srebro?
Pri nagradi v višini nekaj sto ali nekaj tisoč evrov ni pomembna samo borzna vrednost kovine. Razlikujejo se tudi velikost izdelkov, pribitki, likvidnost, prepoznavnost posameznega produkta ter davčna obravnava.
Zlato je lahko zaradi visoke vrednosti na majhno enoto zelo praktično za fizično nagrado. Majhna zlata ploščica lahko predstavlja relativno visoko vrednost in jo je enostavno shraniti.
Srebro zahteva pri enaki vrednosti bistveno večjo količino materiala. Poleg tega njegova DDV-obravnava ni enaka obravnavi naložbenega zlata.
To je eden od razlogov, da podjetje ne bi smelo izbirati samo po načelu »kaj je trenutno cenejše«. Elementum priporoča, da se pri izbiri presodijo tudi likvidnost, prepoznavnost produkta, način vrednotenja ter računovodski in davčni okvir.
Največja posebnost plemenite kovine se pokaže šele po prejemu.
Pri denarnem bonusu zaposleni prejme večjo številko na bančnem računu. Pri fizičnem zlatu ali srebru pa dobi nekaj, kar lahko dejansko prime v roke. Prav ta psihološka razlika je eden glavnih argumentov Elementuma za takšen način nagrajevanja.
Zaposleni se lahko sam odloči, kaj bo storil z nagrado. Lahko jo obdrži kot del svojega premoženja, jo pozneje proda ali podari naprej.
Pri tem pa je pomembno, da podjetje zaposlenemu ne predstavlja prihodnje rasti vrednosti kot zagotovljenega rezultata. Cena zlata in srebra niha. Plemenite kovine niso bančni depozit in njihova prihodnja tržna vrednost ni znana vnaprej.
Dobro zasnovano nagrajevanje zato ne bi smelo temeljiti na obljubi donosa, temveč na samem priznanju zaposlenemu in lastnostih fizičnega sredstva.
V boju za kakovostne zaposlene podjetja ne tekmujejo več samo s plačo. Pomembni so delovni pogoji, kultura podjetja, možnosti razvoja in način, kako podjetje pokaže, da ceni delo ljudi.
Pri tem je lahko premišljena nagrada majhen, vendar zelo konkreten del širše politike delodajalca.
Elementum ocenjuje, da lahko nagrajevanje s plemenitimi kovinami podjetju pomaga oblikovati bolj prepoznaven pristop k nagrajevanju in hkrati odpre pogovor o dolgoročnem odnosu do denarja in premoženja.
To je verjetno tudi najbolj zanimiv vidik celotne ideje. Zlato ni nujno zamenjava za denarni bonus. Lahko je drugačen instrument za posebne priložnosti: dosežene poslovne cilje, pomemben mejnik podjetja ali drugo obliko priznanja, če je vse skupaj pravno in davčno ustrezno urejeno.
Predstavljajmo si podjetje, ki želi zaposlenemu nameniti nagrado v vrednosti 1.000 evrov.
Prvi korak ne bi smel biti obisk trgovine z zlatom.
Najprej mora podjetje določiti, na kateri podlagi bo nagrado izplačalo. Nato mora preveriti davčno obravnavo ter način evidentiranja. Šele ko pozna skupni strošek in zahtevano računovodsko obravnavo, lahko določi, kolikšna vrednost plemenite kovine bo dejansko izročena zaposlenemu.
Ta vrstni red je pomemben, ker se davčna obravnava nagrade ne določa glede na to, ali je izdelek videti kot darilo. Odloča vsebina transakcije in njen pravni temelj.
Primer je zgolj ilustrativen in ne predstavlja davčnega izračuna.
Plemenite kovine verjetno ne bodo postale nova mesečna plača. Niti ni to njihov namen.
Bolj zanimive so pri nagradah, pri katerih želi podjetje ustvariti občutek posebnosti. To so lahko poslovna uspešnost, pomembna obletnica podjetja ali drugo priznanje, kadar je izbrani model skladen z delovnopravnimi, davčnimi in internimi pravili podjetja.
Pri večjih sistemih nagrajevanja je pomembna še doslednost. Dva zaposlena v primerljivem položaju morata razumeti, zakaj sta prejela določeno nagrado in po kakšnih kriterijih.
Prav zato naj bo nakup kovine eden zadnjih korakov, ne prvi.
Elementum pri svojem pristopu poudarja, da podjetje pri takšni obliki nagrajevanja ne potrebuje samo prodajalca zlata ali srebra. Pred nakupom mora razumeti način izvedbe, vrsto produkta in posledice izbire.
V podjetju zato ponujajo tudi B2B obravnavo tematike nagrajevanja zaposlenih s plemenitimi kovinami. V originalnem članku so predstavili možnosti in kontakt za podjetja, ki želijo preveriti, kako bi bilo mogoče takšen sistem vključiti v njihov obstoječi način nagrajevanja.
Preden podjetje zaposlenim obljubi zlato ali srebro, je smiselno preveriti vsaj:
Šele ko so ti elementi jasni, ima smisel primerjati posamezne plemenite kovine in produkte.
Plemenite kovine kot nagrada zaposlenim so zanimive predvsem zato, ker klasičen finančni bonus spremenijo v nekaj oprijemljivega. Zlato ali srebro lahko nosita močno simboliko priznanja in podjetju omogočita drugačen pristop k nagrajevanju.
Toda fizična kovina sama ne reši vprašanja davkov, pravilnika o nagrajevanju ali računovodstva. Prav nasprotno. Ker gre za prejemek, povezan z delovnim razmerjem, mora podjetje že pred nakupom vedeti, na kateri pravni podlagi ga bo zaposlenemu izročilo.
Če podjetje razmišlja o takšnem modelu, je zato smiseln vrstni red precej preprost: najprej sistem nagrajevanja, davčna in računovodska preveritev, nato izbira plemenite kovine.
Da, vendar je treba pravilno opredeliti, za kakšen prejemek gre, ter glede na konkretno obliko preveriti davčno, delovnopravno in računovodsko obravnavo.
Ne avtomatično. Sama izbira zlata ne pomeni davčne oprostitve. Posebna pravila lahko veljajo denimo za plačilo za poslovno uspešnost, če so izpolnjeni pogoji ZDoh-2.
ZDoh-2 pri posebni dohodninski obravnavi plačila za poslovno uspešnost izrecno omenja izplačilo v denarju ali naravi, vendar morajo biti izpolnjeni tudi drugi zakonski pogoji.
Univerzalnega odgovora ni. Pomembni so vrednost nagrade, likvidnost, velikost produkta, davčna obravnava in cilj podjetja.
Pri ugodnejši davčni obravnavi plačila za poslovno uspešnost je eden od zakonskih pogojev, da je pravica določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi.
Ne. Tržna cena zlata in srebra se lahko zvišuje ali znižuje. Prihodnjega donosa ni mogoče zagotoviti.
