Državni zbor je 25. septembra 2025 z 54 glasovi za in 22 proti sprejel novelo Zakona o katastru nepremičnin (ZKN-A), katere namen je poenostaviti katastrske postopke, povečati preglednost evidenc in izboljšati povezljivost med geodetskimi institucijami. Zakon bo začel veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu, uporabljati pa se začne čez štiri mesece.

Po besedah državnega sekretarja na Ministrstvu za naravne vire in prostor, Mirana Gajška, novela prinaša pomembne spremembe tako za geodetska podjetja kot za Geodetsko upravo RS in naj bi znatno prispevala k večji učinkovitosti sistemov evidentiranja nepremičnin.

Kaj točno se bo spremenilo? Preberite v nadaljevanju.

Odprava administrativnih ovir

Med osrednjimi rešitvami novela predvideva  izbris obstoječe stavbe in vpis nove hkrati,  v primeru nadomestne gradnje. To naj bi razbremenilo tako stranke, kot tudi upravne organe. Poenostavlja se tudi zbiranje osebnih podatkov o lastnikih, ki bodo po novem neposredno pridobljeni iz uradnih registrov, brez potrebe po dodatni dokumentaciji.

Povečana vloga geodetskih podjetij

Zaposleni v geodetskih podjetjih bodo po novem imeli neposreden dostop do informacijskega sistema Kataster in bodo lahko samostojno pridobivali listine, potrebne za pripravo elaboratov. S tem se bo skrajšal čas izvedbe in zmanjšala odvisnost od Geodetske uprave kot posrednika.

Nov sistem bonitiranja zemljišč

Novela posebej naslavlja tudi področje določanja bonitet zemljišč. Uveden bo sistem pooblastil za bonitiranje, ki vključuje izpit, obvezno redno izobraževanje in vodenje javne evidence pooblaščenih oseb. Geodetska uprava bo imela nadzor nad pravilnostjo izvedenih postopkov in v skrajnih primerih možnost odvzema pooblastila.

Večja povezanost s podatki ZK

Pomembna novost je tudi okrepitev elektronske povezave med zemljiško knjigo in katastrskim informacijskim sistemom. Po novem bo v Katastru omogočen neposreden vpogled v zaznambe prepovedi, na primer zaradi nedovoljenih gradenj.

Uskladitev z drugo zakonodajo

Novela prinaša tudi številne uskladitve z drugimi predpisi, zlasti s področja prostorskega načrtovanja. Vključuje določbe o označevanju parcel pred posegi v prostor, o omejitvah pri spreminjanju mej parcel ter izjeme pri določenih sodnih elaboratih. V nekaterih primerih bo mogoče označitev urejenih mej odložiti za do pet let, če gre za načrtovane prostorske ureditve.

Sistem bo bolj digitalen in odziven

Celotna reforma sledi cilju bolj digitalizirane, transparentne in učinkovite obdelave podatkov o nepremičninah. Poenostavitve naj bi koristile tako lastnikom kot tudi projektantom, geodetom, občinam in investitorjem, ki se v praksi srečujejo z zamudnimi in razdrobljenimi postopki.

Pogosta vprašanja

1. Kaj pomeni novela ZKN-A za lastnike nepremičnin?

Poenostavlja postopke, kot je npr. sočasni izbris stare stavbe in vpis nove, ter razbremeni vlagatelje pri zbiranju podatkov.

2. Kako se bo spremenilo delo geodetov?

Geodeti bodo imeli neposreden dostop do informacijskega sistema Kataster in bodo lahko samostojno pridobivali listine.

3. Kaj prinaša uvedba izpitov za bonitiranje zemljišč?

Vzpostavlja se sistem pooblastil – z izpiti, obveznim izobraževanjem in javnim seznamom pooblaščenih strokovnjakov.

Kdaj začne veljati novela ZKN-A?

Zakon začne veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu, uporabljati pa se začne po štirih mesecih.

Kako novela vpliva na postopke vpisa stavb?

Omogoča sočasni izbris obstoječe in vpis nove stavbe pri nadomestni gradnji, kar skrajša postopke in zmanjša administracijo.

Kaj pomeni večja digitalna povezanost z zemljiško knjigo?

Povezava omogoča neposreden vpogled v zaznambe, kot so prepovedi gradnje ali omejitve, kar povečuje transparentnost.

Kdo ima koristi od novele?

Vsi udeleženci v postopkih – lastniki, investitorji, geodeti in občine, saj bodo postopki hitrejši, bolj pregledni in digitalizirani.