Uvod
V Sloveniji se je vreme v zadnjih letih spremenilo. Vse pogosteje govorimo o močnih neurjih, toči, sunkih vetra, poplavah, zemeljskih plazovih, udarih strele, suši in škodi, ki jo takšni dogodki pustijo na hišah, stanovanjih, strehah, fasadah, kleteh, garažah in opremi.
Za lastnika nepremičnine to pomeni nekaj zelo konkretnega: zavarovalna polica, ki je bila pred desetimi leti videti dovolj dobra, danes morda ne pokriva več vseh tveganj. Še posebej problematično je, če je nepremičnina zavarovana samo »osnovno«, brez dodatnih kritij za poplavo, meteorne vode, potres, plaz ali opremo v stanovanju.
Ta članek je namenjen lastnikom hiš, stanovanj, vikendov, etažnim lastnikom, najemodajalcem in kupcem nepremičnin. Pojasnjuje, katera tveganja so pri vremenskih spremembah najpomembnejša, katera zavarovanja je smiselno preveriti in zakaj ni dovolj vprašati samo: »Ali imam zavarovano hišo?« Pravo vprašanje je: »Kaj točno imam zavarovano in do katerega zneska?«
Zakaj zavarovanje doma danes ni več samo formalnost
Dolga leta je veliko lastnikov zavarovanje doma razumelo kot nekaj, kar se uredi ob nakupu nepremičnine ali ob najemu stanovanjskega kredita. Banka je zahtevala zavarovanje nepremičnine, lastnik je podpisal polico, nato pa se s tem več let ni več ukvarjal.
Težava je, da se tveganja spreminjajo hitreje kot navade lastnikov.
Danes škoda na domu ne nastane samo zaradi požara ali počene cevi. V Sloveniji smo v zadnjih letih videli močne nalive, razlivanja rek, hudournike, zemeljske plazove, točo, odkrivanje streh, poškodbe sončnih elektrarn, poplavljene kleti, zalite garaže, poškodovane fasade in škodo na opremi.
Zavarovanje, ki ne pokriva pravega vzroka škode, lastniku ne pomaga veliko. Če je na polici zavarovan požar, škoda pa nastane zaradi poplave, je odločilno vprašanje, ali je poplava sploh vključena v kritje. Če je zavarovana samo zgradba, ne pa tudi oprema, lahko zavarovalnica krije škodo na stenah in tleh, ne pa nujno tudi pohištva, aparatov in osebnih stvari.
Zato je treba zavarovanje doma gledati kot sistem. Ta sistem mora pokrivati nepremičnino, opremo, glavna vremenska tveganja, odgovornost lastnika in praktično pomoč po škodi.
Katere naravne nesreče in vremenski dogodki so za Slovenijo najpomembnejši
Slovenija je majhna država, vendar vremensko zelo raznolika. Ob morju so pomembni veter, neurja, nalivi in dvig morja. V alpskem in predalpskem svetu so pogosti hudourniki, plazovi, sneg in poškodbe zaradi vetra. V vzhodni Sloveniji je pogosto izpostavljena toča. V osrednji Sloveniji so težava močni nalivi, meteorne vode, poplave in preobremenjena kanalizacija.
Pri zavarovanju doma je zato treba razmišljati širše od enega samega tveganja.
Neurje in vihar
Neurje lahko povzroči škodo na strehi, žlebovih, dimniku, fasadi, oknih, senčilih, nadstrešku, vrtni opremi, ograji ali pomožnih objektih. Pri močnem vetru lahko drevo pade na hišo, veter lahko odkrije streho ali poškoduje zunanje elemente.
Pri polici je treba preveriti, ali je zavarovan vihar oziroma neurje, kako je ta dogodek opredeljen in ali so vključeni tudi stroški čiščenja, odstranjevanja poškodovanih delov in nujne sanacije.
Toča
Toča je ena najpogostejših vremenskih nevarnosti za strehe, fasade, strešna okna, zunanja senčila, nadstreške, avtomobile, vrtno pohištvo in sončne elektrarne. Pri hišah s starejšo kritino ali občutljivejšo fasado je lahko škoda zelo visoka.
Pri zavarovanju je treba preveriti, ali kritje toče velja samo za zgradbo ali tudi za dodatne elemente, kot so nadstreški, garaže, senčila, ograje, stekla in zunanje naprave.
Poplava
Poplava je eno najpomembnejših in hkrati najbolj občutljivih kritij. Lastniki pogosto mislijo, da je vsaka voda v hiši samodejno krita. To ni nujno res.
Zavarovalnice običajno razlikujejo med izlivom vode iz cevi, meteorno vodo, poplavo, hudournikom, visokimi vodami in podtalnico. Če klet zalije zaradi počene cevi, je to lahko drugačno kritje kot škoda zaradi reke, hudournika ali močnega naliva.
Pri poplavi je treba preveriti zavarovalno vsoto, morebitno zavarovanje na prvi riziko, odbitno franšizo in izključitve. Pri nepremičninah na poplavnih območjih je to ena najpomembnejših točk celotne police.
Meteorne vode in močni nalivi
Meteorne vode so v praksi zelo pomembne, ker škoda pogosto ne nastane zaradi razlite reke, ampak zaradi močnega naliva, zamašenega odtoka, dvorišča brez zadostnega odvodnjavanja, preobremenjene kanalizacije ali vdora vode skozi kletna vrata.
Lastnik mora preveriti, ali njegova polica loči med poplavo in meteornimi vodami. To je lahko odločilna razlika pri izplačilu škode.
Udar strele in posredni udar strele
Strela lahko povzroči požar, poškodbe električne napeljave, okvaro toplotne črpalke, elektronskih naprav, pametnih sistemov, alarmov, garažnih vrat, sončne elektrarne ali gospodinjskih aparatov.
Pri tem je pomembno razlikovati med neposrednim udarom strele in posrednim udarom strele. Neposredni udar pomeni, da strela neposredno zadene objekt. Posredni udar pa lahko povzroči prenapetost in poškodbe naprav. Pri sodobnih domovih, kjer je vse več elektronike, to ni več majhna postavka.
Potres
Potres je posebno kritje, ki ga lastniki pogosto nimajo vključeno, ker se jim zdi malo verjeten. Vendar Slovenija leži na potresno dejavnem območju. Pri potresu je težava predvsem ta, da so lahko škode zelo velike, sanacija pa draga.
Pri potresnem zavarovanju je treba preveriti, ali je vključeno v osnovni paket ali ga je treba dodati posebej, kakšna je zavarovalna vsota in kakšna je odbitna franšiza. Pri starejših hišah je smiselno preveriti tudi gradbeno stanje objekta.
Zemeljski in snežni plaz
Zemeljski plazovi so pomembni predvsem pri hišah na pobočjih, v grapah, ob vodotokih in na območjih z nestabilnimi tlemi. Snežni plaz je bolj relevanten za gorske in višje ležeče predele.
Pri plazovih je treba biti posebej previden, ker niso vedno vključeni v osnovno zavarovanje. Lastnik mora preveriti, ali polica krije zemeljski plaz, snežni plaz, zdrs tal ali posedanje tal. To niso vedno isti pojmi.
Sneg, žled in teža snega
Močan sneg, žled in zmrzal lahko poškodujejo streho, žlebove, nadstreške, drevesa, električne vode, ograje in pomožne objekte. Pri starejših objektih je lahko težava tudi nosilnost strešne konstrukcije.
Pri polici je treba preveriti, ali je krita škoda zaradi pritiska snega, žleda, snežne gmote ali snežnega plazu. Pomembno je tudi redno vzdrževanje, saj zavarovalnica lahko preverja, ali je bila škoda posledica izrednega dogodka ali dotrajanosti.
Suša in posedanje tal
Suša se na prvi pogled ne zdi zavarovalna tema za hišo, vendar lahko vpliva na zemljino, temelje, vrt, oporne zidove in okolico objekta. V praksi je to zahtevno področje, ker zavarovanja pogosto ne krijejo postopnih sprememb, slabega vzdrževanja ali konstrukcijskih napak.
Zato morajo lastniki starejših hiš, hiš na glinenih tleh ali objektov z razpokami posebej preveriti, kaj polica sploh krije in česa ne.
Prva napaka lastnikov: zavarovana je hiša, ne pa tudi oprema
Ena najpogostejših zmot je prepričanje, da zavarovanje hiše ali stanovanja samodejno pomeni zavarovanje vsega, kar je v domu. To ni vedno res.
Pri domu je treba ločiti najmanj dve stvari:
Zavarovanje zgradbe običajno zajema konstrukcijo, stene, streho, fasado, okna, vrata, vgrajene inštalacije, talne obloge, sanitarno opremo in druge sestavne dele objekta.
Zavarovanje stanovanjske opreme pa zajema pohištvo, gospodinjske aparate, oblačila, osebne stvari, elektroniko, opremo domače pisarne in druge premičnine.
Če poplava zalije stanovanje, ni pomembna samo škoda na stenah in tleh. Pogosto je največja praktična težava uničena kuhinja, pralni stroj, hladilnik, kavč, garderoba, dokumenti, računalniki in osebni predmeti.
Zato mora lastnik preveriti, ali ima zavarovano samo nepremičnino ali tudi opremo. Pri najemnikih je to še posebej pomembno: najemnik običajno ni lastnik stanovanja, je pa lastnik svoje opreme.
Druga napaka: zavarovalna vsota je prenizka
Zavarovanje ni uporabno samo zato, ker obstaja. Uporabno je takrat, ko je zavarovalna vsota dovolj visoka za realno sanacijo.
Če je hiša vredna veliko več, kot je zavarovalna vsota na polici, lahko pride do podzavarovanja. To pomeni, da izplačilo ne zadošča za dejansko obnovo. Pri vremenskih škodah so stroški sanacije lahko zelo visoki, ker vključujejo gradbena dela, sušenje, rušenje, čiščenje, material, obrtnike, nadomestno bivanje in nujna popravila.
Pri preverjanju police je zato smiselno vprašati:
ali je zgradba zavarovana na novo vrednost ali na dejansko vrednost,
ali zavarovalna vsota ustreza današnjim gradbenim cenam,
ali so vključeni pomožni objekti,
ali so vključene ograje, nadstreški, garaže in terase,
ali je oprema zavarovana dovolj visoko,
ali so posebni predmeti zavarovani posebej,
ali so limiti za poplavo, potres ali meteorne vode dovolj visoki.
Pri hiši, ki ima novo fasado, toplotno črpalko, sončno elektrarno, dražjo kuhinjo, zimski vrt ali nadstrešek, je treba polico redno posodabljati. Dom se spreminja, polica pa pogosto ostane ista.
Tretja napaka: lastnik ne preveri izključitev
Vsaka zavarovalna polica ima tudi omejitve. To je normalno, vendar mora lastnik vedeti, kaj podpisuje.
Zavarovalnica lahko loči med nenadnim dogodkom in postopno škodo. Nenadna škoda je na primer neurje, toča ali nenaden izliv vode. Postopna škoda pa je lahko posledica zamakanja skozi slabo streho, dotrajanih cevi, slabega vzdrževanja ali že prej vidnih razpok.
Pri naravnih nesrečah so izključitve še posebej pomembne. Lastnik mora preveriti, ali so izključene določene vrste talne vode, posedanje, slabo vzdrževanje, odprta okna, nedokončani objekti, nestrokovna gradnja, dotrajana kritina ali objekti brez ustreznih dovoljenj.
To ni malenkost. Po škodi ni dovolj reči: »Saj sem imel zavarovano.« Pomembno je, ali je zavarovan prav ta dogodek, prav ta predmet in prav ta vzrok škode.
Katera zavarovanja mora imeti lastnik, če želi celovitejšo zaščito
Popolnega zavarovanja, ki bi brez omejitev krilo vse, ni. Obstaja pa dobro sestavljen paket kritij, ki bistveno zmanjša tveganje za veliko finančno izgubo.
1. Zavarovanje zgradbe
To je osnovni temelj. Pri hiši zajema sam objekt, pri stanovanju pa etažno lastnino oziroma del stavbe. Pri večstanovanjski stavbi je treba preveriti tudi, kaj je zavarovano prek upravnika in kaj mora lastnik zavarovati sam.
Zavarovanje zgradbe naj vključuje vsaj požar, strelo, eksplozijo, vihar, točo in osnovne nevarnosti. Pri sodobnih razmerah pa je smiselno preveriti tudi poplavo, meteorne vode, potres, plaz, izliv vode, lom stekla in pomoč na domu.
2. Zavarovanje stanovanjske opreme
To kritje je pomembno za vse, ki imajo v domu vrednejšo opremo. Tudi če je stanovanje majhno, lahko vrednost opreme hitro doseže več deset tisoč evrov.
Pri opremi je treba preveriti, ali so vključeni gospodinjski aparati, elektronika, pohištvo, oblačila, osebni predmeti, oprema domače pisarne in stvari v kleti ali shrambi.
3. Zavarovanje za vihar, neurje in točo
To je eno ključnih kritij za Slovenijo. Pomembno je za strehe, fasade, okna, senčila, stekla, nadstreške, pergole, garaže, pomožne objekte in zunanje elemente.
Lastnik mora preveriti, ali so ti elementi res vključeni. Ni dovolj, da je zavarovana samo osnovna hiša, če pa škodo pogosto utrpijo prav nadstreški, ograje, senčila in zunanja oprema.
4. Zavarovanje za poplavo in meteorne vode
To je kritje, ki ga mora danes preveriti skoraj vsak lastnik. Tudi nepremičnina, ki ni neposredno ob reki, je lahko ogrožena zaradi nalivov, meteorne vode, kanalizacije ali hudournikov.
Pri tem kritju je treba posebej preveriti zavarovalno vsoto. Poplavna škoda v kleti ali pritličju lahko hitro preseže nekaj tisoč evrov, še posebej če so tam kurilnica, toplotna črpalka, pralnica, shramba, parket, oprema ali električne inštalacije.
5. Potresno zavarovanje
Potresno zavarovanje ni vedno samodejno vključeno. Pogosto ga je treba dodati posebej ali izbrati paket, ki ga vsebuje.
Pri potresu je pomembna predvsem višina kritja. Manjša razpoka ni največje tveganje. Največje tveganje je konstrukcijska škoda, zaradi katere objekt ni več varen za bivanje.
6. Zavarovanje izliva vode
Izliv vode je eno najpogostejših zavarovalnih tveganj v stanovanjih in hišah. Počena cev, okvara ventila, puščanje grelnika, zamrznjena cev ali izliv iz naprave lahko povzročijo veliko škodo.
Pri tem kritju je pomembno preveriti, ali so kriti tudi stroški iskanja napake, popravila cevi, sušenja, sanacije tal, sten in opreme.
7. Zavarovanje stekla
To kritje je posebej pomembno pri večjih steklenih površinah, panoramskih stenah, zimskih vrtovih, steklenih ograjah, strešnih oknih in sodobnih novogradnjah.
Toča, veter ali udarec lahko povzročijo škodo, ki je brez posebnega kritja draga.
8. Zavarovanje odgovornosti iz hišne in zemljiške posesti
To kritje lastniki pogosto spregledajo. Pomembno je, če zaradi vaše nepremičnine nastane škoda tretji osebi.
Primer: z vaše strehe pade strešnik na sosedov avto. Drevo z vašega zemljišča pade na sosedovo ograjo. Led s strehe poškoduje mimoidočega. V takšnih primerih ni pomembna samo škoda na vaši hiši, ampak tudi vaša odgovornost do drugih.
9. Asistenca na domu
Asistenca ne nadomesti zavarovanja, je pa lahko zelo koristna. Po škodi lastnik pogosto ne potrebuje samo denarja, ampak tudi hitro pomoč: odklepanje, nujno popravilo, vodovodarja, električarja, krovca, steklarja ali organizacijo sanacije.
Pri vremenskih ujmah, ko so obrtniki zasedeni, je dobra asistenca lahko zelo praktična prednost.
10. Posebna kritja za sončne elektrarne, toplotne črpalke in zunanje naprave
Vse več hiš ima sončne elektrarne, baterijske hranilnike, toplotne črpalke, klimatske naprave, pametne sisteme, električne polnilnice in zunanje naprave. To so dragi elementi, ki niso vedno samodejno kriti v osnovni polici.
Lastnik mora izrecno preveriti, ali so ti sistemi vključeni, proti katerim nevarnostim so zavarovani in do katere vrednosti.
Posebno vprašanje pri stanovanjih: kaj krije upravnik in kaj mora lastnik urediti sam
Pri stanovanjih v večstanovanjskih stavbah je zavarovanje pogosto še bolj zapleteno kot pri hiši.
Stavba ima lahko skupno zavarovanje prek upravnika. To lahko krije skupne dele, streho, fasado, stopnišče, skupne inštalacije in konstrukcijo. Vendar to ne pomeni nujno, da je zavarovano tudi vaše stanovanje v celoti, vaša oprema, vaša odgovornost ali škoda zaradi posebnih dogodkov v vašem delu.
Lastnik stanovanja naj zato pri upravniku preveri:
katera zavarovalnica zavaruje stavbo,
kaj točno je predmet zavarovanja,
ali so vključeni potres, poplava, meteorne vode in izliv vode,
kakšne so zavarovalne vsote,
ali so kriti skupni deli in posamezni deli,
ali mora lastnik posebej zavarovati opremo,
kako se prijavi škoda,
kdo komunicira z zavarovalnico.
Pri stanovanjih je najbolj varna praksa, da lastnik ne predvideva, ampak pridobi kopijo povzetka police ali ključnih kritij stavbe. Šele nato lahko smiselno dopolni svojo osebno polico.
Kaj mora lastnik narediti pred neurjem
Dobra polica je pomembna, vendar zavarovanje ne pomeni, da lastniku ni treba skrbeti za dom. Zavarovalnice praviloma pričakujejo razumno vzdrževanje in preprečevanje dodatne škode.
Pred sezono neurij je smiselno preveriti:
streho, kritino in žlebove,
odtoke na dvorišču in terasi,
kletne jaške in kanalete,
drevesa ob hiši,
senčila, tende in vrtno opremo,
strešna okna,
stanje fasade,
protipoplavne zaščite,
delovanje črpalk,
električne zaščite pred prenapetostjo,
dokumentacijo o vrednejši opremi.
Pri hišah na poplavnih območjih je smiselno imeti tudi osnovni načrt: kam umakniti opremo, kako zaščititi vrata, kje izklopiti elektriko in komu javiti škodo.
Kaj narediti takoj po škodi
Po neurju, toči, poplavi ali udaru strele je najpomembnejše, da lastnik ravna hitro, vendar premišljeno.
Najprej je treba poskrbeti za varnost ljudi. Če obstaja nevarnost elektrike, plina, rušenja, plazu ali onesnažene vode, naj se lastnik ne izpostavlja. Nato naj prepreči nastajanje dodatne škode, če to lahko stori varno. Primer: začasno pokrije poškodovano streho, zapre vodo, umakne opremo iz vode ali zavaruje odprto okno.
Škodo je treba fotografirati in posneti pred večjimi posegi. Fotografije naj pokažejo celoto, detajle, vzrok škode in poškodovane predmete. Pri večji škodi je koristno shraniti račune, predračune, dokazila o nakupu opreme in komunikacijo z obrtniki.
Zavarovalnici je treba škodo prijaviti čim prej, po možnosti po navodilih iz police. Lastnik naj ne zavrže poškodovanih predmetov, dokler ni jasno, ali jih mora videti cenilec, razen če predstavljajo nevarnost za zdravje ali varnost.
Kaj mora kupec nepremičnine vprašati pred nakupom
Vremenska tveganja niso pomembna samo za obstoječe lastnike. Zelo pomembna so tudi za kupce.
Kupec naj pred nakupom nepremičnine preveri:
ali je nepremičnina na poplavnem območju,
ali je bila v preteklosti že poplavljena,
ali so vidne sledi vlage,
ali je bila streha poškodovana zaradi toče ali vetra,
ali je objekt na plazovitem območju,
ali ima urejeno odvodnjavanje,
ali ima zavarovalnica za to lokacijo posebne omejitve,
ali je možno skleniti poplavno ali potresno zavarovanje,
kakšni so stroški zavarovanja za konkretno nepremičnino.
Poceni hiša na tvegani lokaciji je lahko dolgoročno zelo draga. Vrednost nepremičnine ni odvisna samo od kvadratnih metrov in razgleda, ampak tudi od varnosti lokacije.
Praktičen primer: kje lahko nastane težava
Predstavljajmo si lastnika hiše, ki ima zavarovano zgradbo za požar, vihar in točo. Po močnem nalivu mu voda vdre v klet. Uniči parket, pralni stroj, zamrzovalno omaro, toplotno črpalko in del električne napeljave.
Lastnik je prepričan, da je zavarovan. Nato ugotovi, da ima kritje za vihar in točo, nima pa dovolj visokega kritja za meteorne vode ali poplavo. Poleg tega ima zavarovano zgradbo, ne pa tudi opreme. Rezultat je lahko bistveno nižje izplačilo, kot ga je pričakoval.
Drugi primer je stanovanje v bloku. Po neurju zamaka streha, voda poškoduje strop in pohištvo v zgornjem stanovanju. Del škode se lahko nanaša na skupno zavarovanje stavbe, del na lastnikovo opremo, del pa na vprašanje odgovornosti in vzdrževanja. Če lastnik ne ve, kaj krije upravnik in kaj njegova polica, se reševanje škode hitro zaplete.
Kako enkrat na leto pregledati svojo zavarovalno polico
Lastnik naj vsaj enkrat na leto naredi kratek pregled police. To je še posebej pomembno po obnovi, nakupu nove opreme, montaži sončne elektrarne, prenovi strehe, ureditvi kleti, nakupu toplotne črpalke ali spremembi namembnosti nepremičnine.
Pri pregledu naj preveri:
kaj je predmet zavarovanja,
katera tveganja so vključena,
katera tveganja so izključena,
kakšne so zavarovalne vsote,
ali obstaja odbitna franšiza,
ali je oprema zavarovana,
ali so zavarovani pomožni objekti,
ali so vključene poplave in meteorne vode,
ali je vključen potres,
ali so vključeni plazovi,
ali so vključene sončne elektrarne in zunanje naprave,
kakšen je postopek prijave škode,
ali je vključena asistenca na domu.
Najboljše vprašanje za zavarovalnega zastopnika ni: »Koliko me pride najcenejše zavarovanje?« Boljše vprašanje je: »Kaj se zgodi, če mi toča poškoduje streho, naliv zalije klet, strela uniči naprave, potres poškoduje objekt ali voda uniči opremo?«
Zakaj najcenejša polica ni nujno najcenejša rešitev
Pri zavarovanju doma je premija samo en del zgodbe. Drugi del je, koliko škode lahko lastnik sam finančno prenese.
Če lastnik zaradi nižje premije izključi poplavo, potres, meteorne vode ali opremo, lahko prihrani nekaj evrov mesečno, vendar prevzame tveganje več tisoč ali več deset tisoč evrov škode.
To ne pomeni, da mora vsak lastnik izbrati najdražji paket. Pomeni pa, da mora razumeti razmerje med ceno in kritjem. Dobra polica ni tista, ki je najdaljša ali najdražja, ampak tista, ki ustreza dejanski nepremičnini, lokaciji, vrednosti opreme in tveganjem.
Zaključek
Vremenske spremembe niso več oddaljena tema. Za lastnike nepremičnin pomenijo zelo praktično vprašanje: ali je moj dom res zavarovan za dogodke, ki se danes v Sloveniji dejansko dogajajo?
Osnovno zavarovanje doma je lahko dober začetek, vendar pogosto ni dovolj. Lastnik mora preveriti zavarovanje zgradbe, opreme, viharja, toče, poplave, meteornih vod, izliva vode, potresa, plazov, stekla, odgovornosti in asistence. Pri stanovanjih mora dodatno razumeti razliko med zavarovanjem stavbe prek upravnika in lastno polico.
Največja napaka je domnevati. Najboljša odločitev je pregledati polico, vprašati za konkretne scenarije in uskladiti zavarovanje z dejansko vrednostjo nepremičnine. Ko škoda že nastane, je za spremembo police prepozno.
Pogosta vprašanja
Ali osnovno zavarovanje doma krije poplavo?
Ne vedno. Poplava je lahko vključena v določen paket ali pa jo je treba dodati posebej. Vedno je treba preveriti konkretno polico.
Kakšna je razlika med poplavo in meteorno vodo?
Poplava je običajno povezana z razlitjem vode, hudournikom ali visokimi vodami. Meteorna voda je povezana z močnimi padavinami in odvodnjavanjem. Pogoji se razlikujejo po zavarovalnici.
Ali zavarovanje stavbe krije tudi pohištvo?
Ne nujno. Zavarovanje stavbe in zavarovanje opreme sta lahko ločeni kritji. Pohištvo, aparati in osebne stvari pogosto spadajo pod opremo.
Ali je potres vključen v vsako zavarovanje doma?
Ne. Potres je pogosto posebno kritje ali del določenega paketa. Lastnik mora preveriti, ali ga ima vključenega.
Kaj naj naredim takoj po neurju ali poplavi?
Najprej poskrbite za varnost, nato fotografirajte škodo, preprečite dodatno škodo in čim prej obvestite zavarovalnico.
Ali skupno zavarovanje bloka zadostuje za moje stanovanje?
Ne vedno. Skupno zavarovanje lahko krije stavbo in skupne dele, ne pa nujno vaše opreme, odgovornosti ali vseh posebnih škod v stanovanju.