V Nemčiji trenutno manjka več kot 1,2 milijona stanovanj, razkriva najnovejša študija Pestel-Instituta iz Hannovra. Po ugotovitvah raziskovalcev stanovanjski primanjkljaj ni več zgolj socialni problem, temveč resno gospodarsko tveganje, saj neposredno vpliva na trg dela, mobilnost zaposlenih in produktivnost gospodarstva.

“Rešitev stanovanjske krize je predpogoj za gospodarski razvoj.”

Poglejmo bližje - zakaj je ta študija pomembna tudi za Slovenijo

V nadaljevanju lahko preberete:

  • Zakaj pomanjkanje stanovanj vpliva na gospodarsko rast

  • Kaj pomeni “zamrznjen stanovanjski trg”

  • Katere ukrepe predlaga Nemčija

  • Zakaj je situacija podobna tudi v Sloveniji

  • Kakšne so možne rešitve za naš trg

Stanovanjski primanjkljaj kot gospodarski problem

V zahodni Nemčiji po ocenah manjka kar 1,2 milijona stanovanj, pri čemer so iz izračunov izključena vsa stanovanja, ki so dlje kot leto dni prazna – torej dejansko niso več del aktivne ponudbe. Posledica je ekonomska stagnacija. Zaposleni ne morejo menjati več kraja bivanja, zato ne sprejemajo več novih delovnih mest, ki so pogosto v drugih regijah Nemčije.

Ta “zastoj mobilnosti” se zdaj kaže tudi v gospodarskih kazalnikih! Produktivnost in fleksibilnost delovnega trga upadata.

Pomembna povezava med nepremičninskim in delovnim trgom

Glavni ekonomist Pestel-Instituta, Günther, poudarja:

“Zamrznitev stanovanjskega trga povzroča zamrznitev delovnih trgov.”

Podobno dinamiko opažamo tudi v Sloveniji.

Mladi in družine si vse težje privoščijo nakup ali najem nepremičnine v urbanih središčih, zato ostajajo v starševskih domovih ali odložijo načrte menjave delovnega mesta.

Po podatkih Statističnega urada RS se je v zadnjih petih letih delež mladih (25–34 let), ki živijo s starši, povečal na 58 %, kar neposredno vpliva na mobilnost potrebne delovne sile.

Ukrepi v Nemčiji – “Gradbeni-Turbo” in birokratske ovire

Nemška ministrica za gradnjo, Verena Hubertz, napoveduje tako imenovani “Gradbeni-Turbo”, ukrep za zmanjšanje birokracije pri gradbenih dovoljenjih.

"Cilj: skrajšanje postopkov iz več let na nekaj mesecev."


Poleg tega naj bi država vložila 23,5 milijarde evrov v socialno gradnjo in dodatnih 11 milijard v t. i. “posebni sklad za gradnjo”.

A gradbena industrija ostaja skeptična – kot opozarja predsednik nemške gradbene zveze, Peter Hübner:

"V gradbenem dovoljenju še nikoli nihče ni živel."

Slovenija v podobni situaciji

Tudi v Sloveniji so razmere zaskrbljujoče:

  • Po podatkih GURS primanjkuje približno 30.000–40.000 stanovanj,

  • povprečna doba pridobitve gradbenega dovoljenja še vedno presega 12 mesecev,

  • cene novih stanovanj so se od leta 2019 povečale za več kot 45 %,

  • najemnine v Ljubljani so se v petih letih podvojile.

To pomeni, da se tudi slovenski trg ohlaja, saj kupci čakajo, gradnja stagnira, najemni trg pa postaja predrag za večino gospodinjstev.


Pomanjkanje dostopnih stanovanj že vpliva na mobilnost zaposlenih, predvsem v panogah, kjer je kadrov primanjkuje (zdravstvo, IT, turizem).

Pot naprej – nujna kombinacija državnih in tržnih ukrepov

Kot v Nemčiji tudi v Sloveniji strokovnjaki opozarjajo, da brez državne podpore in hkratne poenostavitve gradbenih postopkov ni rešitve.

Med možnimi ukrepi, ki jih Slovenija nujno potrebuje:

  • skrajšanje postopkov izdaje dovoljenj,

  • davčne olajšave za investitorje v dostopna stanovanja,

  • okrepitev neprofitnega in zadružnega najema,

  • dolgoročna stanovanjska strategija, ki povezuje urbanizem, promet in trg dela.

💬 Naš sklep: To je opozorilo, ki ga ne smemo prezreti!

Nemška študija je jasen opomnik, da stanovanjska politika ni več le socialno vprašanje, temveč ključni dejavnik gospodarske konkurenčnosti.

Če bodo slovenske oblasti nadaljevale z istim tempom, se bo stanovanjski trg še bolj ohladil, kar bo zaviralo mobilnost, produktivnost in inovativnost slovenskega gospodarstva.

Pogosta vprašanja

Zakaj pomanjkanje stanovanj vpliva na gospodarsko rast?

Ker prebivalstvo zaradi dragih in redkih stanovanj težje menjajo kraj bivanja in dela, kar zmanjšuje mobilnost delovne sile in upočasnjuje gospodarsko rast.

Kaj pomeni izraz “zamrznjen stanovanjski trg”?

Gre za stanje, ko se število prodaj in novih gradenj močno zmanjša, cene ostajajo visoke, mobilnost prebivalstva pa se ustavi.

Kako je s pomanjkanjem stanovanj v Sloveniji?

V Sloveniji primanjkuje med 30.000 in 40.000 stanovanj, predvsem v mestih, kjer visoke cene in dolgi birokratski postopki omejujejo gradnjo.

Koliko stanovanj trenutno manjka v Nemčiji?

Po podatkih Pestel-Instituta v Nemčiji manjka približno 1,2 milijona stanovanj, kar močno vpliva na celotno gospodarstvo.

Katere ukrepe bi Slovenija lahko sprejela po nemškem zgledu?

Slovenija bi lahko poenostavila gradbene postopke, povečala vlaganja v socialna stanovanja in uvedla davčne olajšave za investitorje v dostopna stanovanja.