Bruselj odgovarja na “socialno krizo” bivanja
Evropska komisija pripravlja prvi celoviti načrt za dostopna stanovanja, s katerim želi zajeziti pritisk na najemnine in cene ter omejiti špekulacije z nepremičninami, poroča spletni portal The Guardian. V središču paketa bodo poenotena pravila za kratkoročne turistične najeme prek platform, kot sta Airbnb in Booking. Novi komisar za stanovanja Dan Jørgensen kratkoročne najeme označuje kot “ogromen problem” v številnih mestih in kot področje, kjer “EU očitno ima pristojnost in je doslej odpovedala”. Objavo načrta je napovedal za december 2025, kar je hitreje od prvotnih napovedi za leto 2026.
Kakšni bodo ukrepi?
Komisija podrobnosti še ne razkriva, so pa povedali, da bodo zajezili predvsem kratkoročne najeme, lotili pa naj bi se tudi krepitve pravic najemnikov, sproščanja pravil državne pomoči za lažji dostop do subvencioniranja, gradnje, davčnih olajšav. “Udarili” naj bi tudi po spreminjanju nepremičnin v predmet špekulativnih prodaj z namenom zaslužka, brez upoštevanja družbenih učinkov.
Med najbolj radikalnimi napovedanimi ukrepi držav članic je denimo ukrep Španije, ki načrtuje 100-odstotni davek na nakupe nepremičnin za nerezidente izven EU. Socialisti v Evropskem parlamentu medtem želijo, da Komisija preuči možnost prepovedi takšnih nakupov. Ob tem se poraja vprašanje, ali so takšni ukrepi sploh skladni z Ustavo.
Koliko denarja bo EU porabila za ukrepe?
Koliko denarja bo EU porabila za takšne ukrepe, Jørgensen še ni želel razkriti. Rekel je le, da gre za “zelo velike številke,” ob tem je poudaril, da ciljajo tudi na zasebni denar. Države članice imajo po vmesnem pregledu proračuna širše možnosti uporabe evropskih sredstev za stanovanja; razpoložljivi znesek se je povečal na 15 milijard evrov.
Socialdemokrati imajo medtem precej ambiciozne ideje; predlagajo 300 milijard evrov proračuna v kombinaciji nepovratnih sredstev in posojil za stanovanja ter prenovo fiskalnih pravil EU, ki bi vladam omogočila več javne porabe na tem področju.
Za koliko so se podražile najemnine?
Med letoma 2010 in 2023 so v EU cene stanovanj zrasle za 48 odstotkov, najemnine za 22 odstotkov, inflacija pa za 36 odstotkov. Do leta 2023 je skoraj 9 odstotkov Evropejcev za stanovanje porabilo 40 odstotkov ali več razpoložljivega dohodka (razen nekatere države članice, ki so porabile manj, med njimi Grčija z 29 odstotki, Danska z 15 odstotki, in Nemčija z 13 odstotki). V posameznih državah so bile podražitve najemnin v tem obdobju še bolj divje: Rekorderka je Estonija z 21-odstotnimi podražitvami, Litva z 169-odstotnimi podražitvami in Irska, kjer so bile podražitve 98-odstotne.
Pogosta vprašanja
Zakaj EU želi omejiti Airbnb?
Ker kratkoročni najemi zvišujejo cene stanovanj in zmanjšujejo ponudbo dolgoročnih najemov.
Kdaj bo načrt za dostopna stanovanja predstavljen?
Evropska komisija ga bo predstavila decembra 2025.
Katere ukrepe bo načrt vseboval?
Omejitve kratkoročnih najemov, večje pravice najemnikov, davčne olajšave in spodbude za gradnjo.
Koliko sredstev bo namenjenih za ukrepe?
Na voljo bo najmanj 15 milijard evrov, morda tudi do 300 milijard v širšem programu.
Kako se bodo ukrepi dotaknili lastnikov stanovanj?
Lastniki bodo morali spoštovati strožja pravila glede kratkoročnih oddaj in prijav bivanja.
Kako bodo spremembe vplivale na najemnike?
Najemniki naj bi imeli večjo zaščito in lažji dostop do cenovno dostopnih stanovanj.
